Nastanek programa

Zgodovina in nastanek programa

Program Razvijanje pozitivnega samovrednotenja je plod dvajsetletnega razvoja in testiranja, ki so ga začeli najprej izvajati v združenem šolskem okrožju Mt. Diablo v Walnut Creeku, v ameriški zvezni državi Kaliforniji. Leta 1971 je osebje šole Bancroft v dogovoru z doktorjem Stanleyem R. Coopersmithom in predsednikom oddelka za psihologijo na kalifornijski univerzi v Davisu z velikim trudom poskušalo razviti program, namenjen izboljšanju samopodobe učencev in razvijanju notranje motivacije, ne da bi pri tem žrtvovali raven šolskih zahtev. Doktor Coopersmith je sicer znan po svoji raziskavi o samospoštovanju in razvoju analize samovrednotenja (CSEI in BASE), ki ju še vedno priznavamo za standardni analizi stopnje samovrednotenja. 

Trud šole je vzpodbudila študija o prednostnih predmetih poučevanja, ki jo je izvajalo več kot 250 šol, 5.000 staršev in učiteljev. Poročali so, da imajo pozitivno samovrednotenje za enako pomemben cilj poučevanja, kot je branje (Reasoner, 1973). Učitelji so se dve leti zapored, dvakrat tedensko sestajali z dr. Coopersmithom, da bi raziskali koncepte in strategije poučevanja, ki bi učinkovito vplivale na večjo motivacijo in pozitivno doživljanje samega sebe. Ko je program nastajal, je veliko ljudi iz vse Kalifornije izrazilo zanimanje zanj, zaradi visoke stopnje motiviranosti učencev, povečane odgovornosti, velikega zanimanja za učenje, odsotnosti večjih disciplinskih problemov v primerjavi z drugimi šolami in zaradi izboljšanja učnega uspeha. Šola je postala demonstracijsko središče za program izbraževanja v zgodnjem otroštvu (California Early Childhood Education – ECE) in Centra za ocenjevanje raziskav (Center for the Study of Evaluation) na kalifornijski univerzi v Los Angelesu.

V raziskavi izvedeni med 350-imi obiskovalci šole, je 90 odstotkov ljudi poročalo, da so učenci delovali očitno drugače, kot učenci drugih šol, ki so jih poznali. Najbolj pogosta pripomba je bila, da so otroci in osebje izgledali srečnejši, bolj sproščeni, bolj zaupljivi in odločnejši v svojem ravnanju ter bolj odprti do samih sebe. Delovali so bolj samostojno, kot učenci večine drugih šol. Pričevanja so tudi nakazovala, da se je raven umskega delovanja učencev, ki so ga izmerili z inteligenčnimi testi, znatno povečala.

Kasnejše raziskave so pokazale, da so učenci, ki so bili vključeni v ta program, dosegli odličen učni uspeh, bili visoko motivirani in so imeli povečane sposobnosti vodenja. Redkeje so bili udeleženi pri izgredih motečega vedenja ter so si znali postavljati pomembne življenjske cilje. Nihče od učencev ni bil vpleten v zlorabo drog ali alkohola in učitelji so poročali, da so se razlikovali od učencev drugih šol v glavnem zaradi svoje nadpovprečne motiviranosti (Reasoner,1983). 

Najučinkovitejše dejavnosti in procese so leta 1976 zbrali in opisali v priročniku, izdelanem s pomočjo podpornega sklada komisije za zlorabo mamil (Santa Clara County Drug Abuse Commission). Nato so izobrazili učitelje iz šolskega okrožja v Los Altosu (Los Altos School District) in gradiva uporabili na vseh štirih razrednih stopnjah v tem okrožju. Zaradi nadaljnje uspešnosti in učinkovitosti programa je tiskarna Consulting Psychologists Press ponudila izdajo programa. Tako je nastal natis programa Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok od vrtca do osmega razreda.

Program so od izida leta 1982 uporabljali po vseh Združenih državah z dokumentiranim uspehom. Triletni projekt, ki so ga spremljali od leta 1983 do konca 1985, da bi potrdili učinkovitost programa, je podprl sklad Lucille Packard.

Študija je vključila tri poskusne in tri kontrolne šole v treh različnih šolskih okrožjih. Izidi študije so pokazali, da se otroci, ki so uporabili programsko gradivo, v primerjavi z otroki v kontrolnih šolah niso le bolje počutili, ampak so imeli manj socialnih problemov, bili so bolj motivirani v razredu, z drugimi učenci so pogosteje sodelovali in imeli so manj disciplinskih težav. Več kot 90 odstotkov učiteljev je poročalo, da je imel program pomemben vpliv na splošno šolsko vzdušje in vedenje učencev (Reasoner & Gilbert, 1988).

Poleg ocene učinkovitosti programa, ki so jo posredovali številni učitelji in ravnatelji, so njegovo uspešnost za razvijanje občutka osebne vrednosti in za psihično obnovo delovanja posameznika potrdile tudi psihiatrične ustanove in centri za rehabilitacijo odvisnosti od mamil. Shematičen okvir, na katerem je zasnovan program, so potrdili in uporabili tudi za osnovo drugih programov. Po osmih letih uspešne uporabe v Združenih državah so sklenili, da bodo pripravili primerjalni program za stopnjo od dvanajstega do osemnajstega leta, ki bo osnovan na istih zamislih. Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov je bil plod te odločitve.

Program je izdelek predanega sodelovanja avtorjev, da bi pripravili praktičen, prilagodljiv niz gradiv za učitelje in svetovalne delavce. Zelo zaupamo temu postopku, saj smo potrditve zbrali v preteklosti. Vemo, da program deluje! Verjamemo, da bodo ideje in dejavnosti, ki so pripravljene posebej za ta program, olajšale njegovo izvajanje vsakemu mentorju. Upamo, da bo program koristen pripomoček vsem, ki želijo razvijati občutek lastne vrednosti in samospoštovanja pri mladih ljudeh.

Robert Reasoner


 

Inštitut za razvijanje osebne kakovosti oz. njegova ustanoviteljica Greta Bratovš od leta 1999 sodeluje z Robertom W. Reasonerjem. Na njeno pobudo in povabilo se je avtor programa Razvijanje pozitivnega samovrednotenja odzval in se udeležil prezentacij in predavanj v Sloveniji. Z vestnim izobraževanjem, dodatnim razvojem vsebin in zbiranjem rezultatov implementacije je Institut dokumentiral in potrdil učinkovitost programa v Sloveniji. Zbrani rezultati potrjujejo predhodno zbrane rezultate v Združenih državah.

Na teh osnovah je avtor Robert W. Reasoner, leta 2014, Inštitutu za razvijanje osebne kakovosti podelil ekskluzivno pravico do uporabe programa Razvijanje pozitivnega samovrednotenja kot programa BASE* (Building Authentic Self-Esteem) za ves svet. Le-ta skrbi za nadaljnje usposabljanje mentorjev in inštruktorjev za pridobitev mednarodne licence.