Projekt Razvijanje samovrednotenja ranljivih otrok

RAZVIJANJE SAMOVREDNOTENJA RANLJIVIH OTROK

V letih 2015/2016 bo Inštitut za razvijanje osebne kakovosti izvajal projekt RAZVIJANJE SAMOVREDNOTENJA RANLJIVIH OTROK v slovenskih osnovnih šolah.

Projekt poteka v sodelovanju in ob podpori Ministrstva za zdravje (javni razpis za varovanje in krepitev zdravja za leti 2015/16, področje Promocija in preventiva na področju duševnega zdravja pri otrocih) ter Urada za preprečevanje zasvojenosti, MO Ljubljana.

 

MZ_

MOL logotip_promocijski_barvni_mali_cmyk_2

 

 

 

 


Številna vedenja učencev v osnovnih šolah izdajajo ranljivost: nestrpnost in pomanjkanje tolerance, nezmožnost povezovanja vzroka in posledice, težave pri razreševanju konfliktov, obup, občutek nemoči in neprimernosti, pomanjkanje samostojnosti, nezmožnost konstruktivnega izražanja čustev (potlačenje ali čustveni izbruhi in provokacije), tekmovalnost, brezobzirnost, izogibanje odgovornosti, uporništvo, agresivnost, ustrahovanje, perfekcionizem, strah pred tveganji, učna neuspešnost, zdolgočasenost, izzivanje avtoritet in neprimerno vedenje, nagnjenost k zlorabi drog in alkohola, zgodnje spolne izkušnje in druga tvegana vedenja. Simptomi so večinoma posledica otrokovih nezadovoljenih socialnih in čustvenih potreb.

V svoji raziskavi o Socialni ranljivosti mladih dr. Mirjana Ule ugotavlja, da so med mladino v Sloveniji pogosto prisotni: negotovost, občutek krivde, negativna samopodoba, nizko samospoštovanje, depresivnost, destruktiven odnos do sebe in življenja, 15,9 % petnajstletnikov večkrat pomisli na samomor, 13,2 % mladih pri sebi ne vidi nič takega, zaradi česar bi se lahko cenili.

Učiteljem primanjkuje veščin in programov za učinkovito delo z ranljivimi učenci. V okviru tega projekta bomo za potrebe dela z ranljivimi skupinami otrok prilagodili izvajanje preventivnega programa »Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov«, ki ga danes v Sloveniji izvaja že preko 1.350 usposobljenih strokovnih delavcev z več kot 20.000 otroki in mladostniki.

Glede na pozitivne povratne informacije in veliko zanimanja, smo v letih 2015/16 v program vključili 15 osnovnih šol. Po dogovoru z ravnatelji smo na vsaki šoli izbrali po dva pedagoška delavca, ki ju bomo usposobili za mentorja programa. Mentorji bodo program izvajali s 750 učenci od 4. do 9. razreda.

Mentorji bodo s posebej prilagojenim pristopom izvajali delavnice v razredih v okviru pouka, razrednih ur, obveznih izbirnih vsebin, sistematičnega vodenja nadomeščanja ali interesnih dejavnosti.

Izvajanje programa bomo redno spremljali in mentorjem zagotavljali stalno strokovno podporo. Program bomo predstavili tudi staršem in jih seznanili z načini za krepitev pozitivne samopodobe pri njihovih otrocih.

Za merjenje uspešnosti programa bomo analizirali in primerjali rezultate začetnih in zaključnih vprašalnikov Analize mladostnikovega samovrednotenja (AMS), zbrali in obdelali poročila mentorjev, anketirali starše, izdelali interpretacije in končno evalvacijsko poročilo.

 

Cilji:

  • Najpomembnejši cilj projekta je zmanjšati stopnjo ogroženosti učencev v osnovnih šolah, še posebej tistih, ki sodijo med t.i. ranljive otroke.
  • Cilj je izboljšati samopodobo vključenih učencev, predvsem ranljivih otrok, ki se ob vseh problemih odraščanja in šolskih zahtevah soočajo tudi s težavami v družini in primanjkljaji v osebnem razvoju.
  • Delavcem v vzgoji in izobraževanju zagotoviti znanja, metode in preizkušene didaktične pripomočke za delo v razredu na področju razvijanja samovrednotenja.
  • Staršem v okviru predstavitev zagotoviti teoretični okvir in praktične napotke, ki jim bodo v pomoč pri učinkovitem starševstvu. V času trajanja projekta bomo staršem zagotavljali strokovno podporo.

Za izvedbo programa smo se odločili, ker je šolsko okolje pomemben dejavnik, ki vpliva na zdrav osebnostni razvoj in tako prispeva k varovanju in krepitvi duševnega zdravja otrok in mladostnikov.


 

Pričakovani učinki in vplivi programa na ciljno skupino otrok in mladostnikov:

  • zmanjšanje ranljivosti in izboljšanje socialne vključenosti otrok
  • pomoč pri razvoju potencialov za uspešnost v nadaljnjem šolanju in delu
  • izboljšanje medsebojnih odnosov med vrstniki, v šoli in družini
  • zmanjšanje nasilja med vrstniki v šoli in lokalni skupnosti
  • povečanje motiviranosti, odgovornosti in ciljne naravnanosti
  • izboljšanje spretnosti komuniciranja
  • povečanje strpnosti in pripravljenosti sprejemanja različnosti
  • povečanje obzirnosti in spoštovanja do sebe in drugih
  • povečanje sposobnosti prepoznavanja in izražanja lastnih čustev in potreb
  • povečanje sposobnosti sprejemanja zdravih in produktivnih odločitev
  • omejitev zlorabe drog in alkohola