Kaj kažejo raziskave

Izsledki mednarodnih raziskav o pomenu, vplivu in izražanju občutka lastne vrednosti

Številne psihične, in posledično tudi fizične motnje izhajajo iz negativnega odnosa do sebe:

  • Neil Smelzer, profesor sociologije na californijski univerzi, je, potem ko je pregledal 30.000 študij, zaključil: “Čeprav so potrebne nadaljnje raziskave, da bi mogli to dokazati, je očitno, da pomanjkanje občutka lastne vrednosti prispeva k številnim vzorcem vedenja, ki so vir socialnih problemov. Občutek lastne vrednosti je glavni mehanizem, s pomočjo katerega lahko omejimo socialne probleme, kot so kriminal in nasilje, odvisnost od drog in alkohola ter neučinkovitost in neuspešnost posameznika.”
  • Nedavno objavljena raziskava Oddelka za delo v ZDA z naslovom Kaj družba pričakuje od izobraževanja poudarja, da mora vzgojno-izobraževalni sistem narediti več, kot le usposobiti ljudi za preživetje. Po navedbi raziskave več kot polovica otrok zapusti srednjo šolo s pomanjkanjem znanja in osebnih lastnosti, ki bi pozitivno vplivale na občutek lastne vrednosti, ter s pomanjkanjem odgovornosti, ki je potrebna za oblikovanje produktivnega, polnega in zadovoljujočega življenja. Zato je tako pomembno, da poleg znanja razvijamo tudi te lastne lastnosti. 

Vpliv pomanjkanja občutka lastne vrednosti na področju izobraževanja:

  • Brookover, Thomas in Patterson so leta 1985 ugotovili, da obstaja pomembna povezava med samopodobo in napredovanjem v šoli ter stopnjo izobraženosti.
  • Holly, 1987: “Določena mera občutka lastne vrednosti je pogoj za učinkovitost. Občutek lastne vrednosti in uspešnost se medsebojno spodbujata. “
  • Covington, 1989: “Ob krepitvi občutka lastne vrednosti rasteta naša uspešnost in učinkovitost. Z direktnim vplivanjem je mogoče občutek lastne vrednosti okrepiti in s tem posredno vplivati na izboljšanje storilnosti.” 

Vpliv pomanjkanja občutka lastne vrednosti na nasilje in stopnjo kriminala:

  • Kaplan je leta 1975 dokazal, da skušajo posamezniki, ki so stalno doživljali neuspehe in imajo nizko stopnjo samospoštovanja, s kaznivimi dejanji in nasilnim vedenjem pridobiti občutek lastne vrednosti z namenom, da bi se ponovno vključili v družbo. Pomanjkanje občutka lastne vrednosti je pomemben vir jeze in sovraštva, ki se pogosto odraža v nasilju.
  • Toch, 1969, in Davis, 1993, sta ugotovila, da obstaja deset dejavnikov, ki pospešujejo nasilje; najpomembnejši je “kompenziranje občutka lastne vrednosti”, ki vključuje agresijo kot obrambo samopodobe. Številni posamezniki z nasiljem kompenzirajo občutke negotovosti in nizkega samospoštovanja.
  • Lopez je leta 1992 zapisal, da je mladostniško druženje v tolpe posledica potrebe po priznanju, identiteti, občutku pripadnosti in popuščanja pritisku drugih.

Vsi ti dejavniki se nanašajo na občutek lastne vrednosti.

  • Mednarodno združenje vodij policije je leta 1979 ugotovilo, da je vsako odklonilno vedenje takojšnja posledica zmanjšanega občutka lastne vrednosti.
  • Iz študije Steffenhagen & Burns, 1987, je razvidno, da je pomanjkanje občutka lastne vrednosti temeljni psihodinamični mehanizem, ki je vir vseh odklonilnih vedenj.

Vpliv pomanjkanja občutka lastne vrednosti na odvisnost od drog in alkohola:

  • Keegan, 1987: Pomanjkanje občutka lastne vrednosti povzroča nastanek nevroz, tesnobo, defenzivnost, in končno zlorabe drog in alkohola.
  • Skager, 1988: Občutek pomanjkanja lastne vrednosti je zagotovo razlog številnih odvisnosti. Namen uporabe drog je kompenziranje pomanjkljivega občutka lastne vrednosti in občutka pomanjkanja nadzora nad svojim življenjem. Ljudje z močno osebnostjo in občutkom JAZ-a ne potrebujejo podpore na račun drugih. Ni jim potrebno nadzorovati in poniževati drugih ali se zatekati k zlorabi različnih sredstev, da bi kompenzirali pomanjkanje občutka svoje vrednosti. 

Vpliv pomanjkanja občutka lastne vrednosti na samomorilnost:

  • Batlle, 1990 : Njegove raziskave potrjujejo povezavo med depresijo in pomanjkanjem občutka lastne vrednosti.
  • Bhatti, 1992, se sklicuje na klinične študije, ki dokazujejo povezavo med pomanjkanjem občutka lastne vrednosti in depresijo, odvisnostjo od drog in samomorilnimi mislimi. 

Druge povezave in vplivi pomanjkanja občutka lastne vrednosti:

  • Whitely, 1980, je odkril pomembno povezavo med sposobnostjo sprejemanja moralnih odločitev in občutkom lastne vrednosti. Po izvedbi programa za krepitev samospoštovanja in razvijanja občutka lastne vrednosti za študente je bilo ugotovljenih manj prevar, goljufij in tatvin. Študentje so se začeli zavzemati za skupno dobro vseh.
  • Sagan, 1990 : Psihološki dejavniki, vključno z občutkom lastne vrednosti, imajo večji vpliv na zdravje kot zdravila, nova medicinska tehnika in visoko razvita oprema sodobne medicine. Dandanes je najbolj zdrav tisti človek, ki ima razvit občutek lastne moči in vrednosti. Ljudje, ki so s seboj zadovoljni, so manj dojemljivi za psihosomatska obolenja, obenem pa tudi mnogo bolj odporni proti drugim boleznim. 

Kaj kažejo raziskave v Sloveniji?

V svoji raziskavi o Socialni ranljivosti mladih, dr. Mirjana Ule ugotavlja, da so med mladino v Sloveniji pogosto prisotni: negotovost, občutek krivde, negativna samopodoba, depresivnost, nizko samospoštovanje in samodestruktiven odnos do življenja.

  • 15,9 % osmošolcev večkrat pomisli na samomor
  • 30% osmošolcev se zelo boji, da bi postali odvisni od drog
  • 77% se jih boji, da se ne bodo mogli zaposliti
  • preko 60% osmošolcem osamljenost predstavlja problem
  • 13,2% mladih pri sebi ne vidi nič takega, zaradi česar bi se lahko cenili.

Raziskava Zavoda za zdravstveno varstvo Celje med 916 najstniki v starosti od 13 do 17 let v osnovnih in srednjih šolah Celjske regije je pokazala, da so najpogosteje navedeni problemi odraščanja:

  • prevelike zahteve staršev in/ali šole – 71,7%
  • pomanjkanje samozavesti – 52,7
  • pomanjkanje optimizma – 45,3
  • preobremenjenost s šolo in – 37,7
  • prenizko samospoštovanje – 33,9

 


 

Na Inštitutu za razvijanje osebne kakovosti  smo v zadnjih 15 letih z Analizo mladostnikovega samovrednotenja (AMS) spremljali in testirali že več kot 10.000 otrok.

Ugotavljamo, da otroci, ki doma nimajo občutka varnosti, slabše razvijejo tudi občutek identitete, pripadnosti in smisla ter imajo nasploh nižjo raven samovrednotenja.

Posledično so dovzetnejši za tvegana vedenja in bolj ranljivi. Z vključevanjem v učni proces, vse večjimi zahtevami okolja in neuspehom pri socialnem vključevanju, se stanje slabša.

 


 

Zakaj je občutek lastne vrednosti tako pomemben?

Občutek lastne vrednosti je osnovni dejavnik, ki določa uspešno oziroma neuspešno delovanje posameznika v družbi. Če spoštujemo sebe in zaupamo vase, si bomo prizadevali nadzorovati in upravljati svoje življenje. Do svojih dolžnosti, do sebe in drugih, bomo ravnali odgovorno.

Če trpimo za pomanjkanjem občutka lastne vrednosti, bomo pasivni, smernice za svoje delovanje bomo pričakovali od drugih ali pa bomo iskali že uhojeno pot, da bi kompenzirali svoj občutek nezadostnosti in neprimernosti. Običajno bomo preveč popustljivi in bomo drugim prizanašali, ali pa jih bomo s svojimi frustracijami obremenjevali. Takšno vedenje pa je antisocialno in pomeni zlorabljanje tako sebe kot drugih.

Zaključek

Dokazano je, da lahko z razvijanjem občutka lastne vrednosti vplivamo na človekovo uspešnost in učinkovitost, zmanjšamo negativna vedenja in odvisnosti ter povečamo možnosti za uspeh vsakega posameznika. Osredotočanje na občutek lastne vrednosti ustvarja vzdušje in pogoje za inovativnost, ustvarjalnost in obnovo. Občutek lastne vrednosti je najboljša preventiva, kar smo jih doslej poznali, in morda je celo naš edini up za boljši svet.